Kaj moramo vedeti v primeru nezgode

• Zavarovalec: je oseba, ki sklene z zavarovalnico zavarovalno pogodbo; imenujemo ga tudi sklenitelj zavarovanja.
• Zavarovanec: je oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je  zavarovan. Sklenitelj zavarovanja in zavarovanec je lahko ista oseba, razen v primeru zavarovanja na tuj račun.
• Zavarovatelj: je zavarovalnica kot stranka zavarovalne pogodbe.
• Upravičenec: je oseba, ki je upravičen do povrnitve škode oziroma do primerne odškodnine.
• Oškodovanec: je oseba, ki je v zavarovalnem primeru utrpela materialno ali nematerialno škodo in je upravičena do izplačila denarnega nadomestila.

Škoda je zmanjšanje sredstev oziroma nekega premoženja (to je navadna škoda) in preprečitev njihovega povečanja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu (negmotna – nematerialna škoda).

Zavarovalnice za izplačilo škode, ki nastane ob zavarovalnem primeru izplačajo odškodnino oziroma denarno nadomestilo, ki jo določeno z zavarovalno pogodbo.

Odškodnina je upravičenje pod pogoji, s katerimi je bilo sklenjeno zavarovanje (za nematerialno škodo se izplača po končanem zdravljenju oziroma ko zavarovalnica prejme potrebno dokumentacijo).

Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode oziroma zavarovalnega primera.

Zavarovalni primer je dogodek, glede katerega je bilo sklenjeno zavarovanje, ta dogodek mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov.

• Objektivna odgovornost – kadar nekdo odgovarja ne glede na njegov subjektivni odnos, krivdo (nezgoda pri delu, odgovornost staršev za mladoletne otroke)
• Subjektivna odgovornost – je odgovornost glede na subjektivni odnos, krivdo. Skratka presoja se njegov naklep oziroma malomaren odnos do posledice (povzročitelj prometne nezgode).

Polica: je listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi, na podlagi katere lahko oškodovanec zahteva odškodnino od zavarovalnice.

Premija: je znesek, ki ga zavarovalec plača po zavarovalni pogodbi.

Zavarovalnina: je znesek, ki ga zavarovatelj (zavarovalnica) plača po zavarovalni pogodbi.

Franšiza: dogovorjena soudeležba zavarovanca pri škodi.

Odbitna franšiza se izračuna tako, da se dogovorjeni procent franšize pomnoži z novo nabavno vrednostjo, ki je podlaga za ugotavljanje materialne škode.

Pravno priznana škoda: je škoda, katere povračilo bi lahko zahteval upravičenec.

Zastaralni rok: relativni je 3 leta, absolutni pa 5 let.

Zavarovalna vsota: je znesek, do katerega je premoženjski interes zavarovan (npr. 100% invalidnosti je zavarovana na 20.000 EUR).

Zavarovanja pred odgovornostjo: pri tem zavarovanju odgovarja zavarovalnica za škodo nastalo za zavarovalnim primerom le če tretja oseba – oškodovanec zahteva odškodnino. Zavarovalnica trpi v mejah zavarovalne vsote stroške spora o zavarovančevi odgovornosti. Zavarovanje pred odgovornostjo je zavarovanje pred okoliščinami v katerih  bi lahko z nepazljivostjo oškodovali druge.

Poznamo: avtomobilsko, splošno odgovornost, proizvajalčevo odgovornost za izdelke, poklicno in transportno odgovornost.

Premoženjsko zavarovanje: lahko sklene vsak, kdor ima interes, da ne nastane zavarovalni primer, ker bi sicer pretrpel kakšno materialno izgubo. Zagotavlja se povrnitev škode, ki bi nastala v zavarovančevem življenju, če bi nastal zavarovalni primer. Odškodnina ne mora biti večja od škode, ki jo je zavarovanec pretrpel, izgubljeni dobiček se upošteva le če je posebej dogovorjeno.

Poznamo: zavarovanje stanovanjskih objektov (vsi deli zgradbe, tudi temelji in kletni zidovi ter zavarovane nevarnosti (npr požar)), zavarovanje stanovanjskih premičnin (uničenje poškodovanje predmetov, aparatov…), zavarovanje splošne odgovornosti in avtomobilska odgovornost.

Regres – v primeru ko zavarovanec ali druga zavarovana oseba krši zakon, zavarovalno pogodbo ali zavarovalne pogoje ima zavarovalnica, ki je poravnala škodo zavarovancu pravico uveljavljati izplačilo zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovalca oziroma od odgovorne osebe. To doseže ali z regresnim zahtevkom, ki je izvenpravdne narave ali z regresno tožbo, ki je del sodnega postopka.

Renta – je večkratno izplačilo odškodnine, možna je v predhodnem dogovoru z zavarovalnico in predvsem se ta oblika izplačila uporablja v primeru visokih odškodnin (visoka procent invalidnosti)  in pri življenjskih oblikah zavarovanja.

Bonus – se upošteva pri določanju višine zavarovalne premije ( v primeru, da 1 leto niste povzročili prometne nezgode – pomeni to 5% bonus)

Malus – pri izplačilu zavarovalnine ima zavarovalnica pravico določiti malus (višja premija, ali pa ne nudi v bodoče kritja za določeno obliko zavarovanja) – npr. če povzročiš prometno nezgodo, ti gre bonifikacija.

• O sami prometni nezgodi je potrebno obvestiti policijo Klicni center 113;
• Izpolniti obrazec poročilo o prometni nezgodi (evropsko poročilo);
• V primeru telesnih poškodb obiskati splošnega zdravnika ali bližnjo urgenco;
• Ali  poklicati svojega zastopnika in dal Vam bomo koristen nasvet!

• Te oblike nezgod je potrebno prijaviti ali na delovnem mestu (kjer izpolnijo obrazec prijava poškodbe pri delu – ER 8 obrazec) ali v javni ustanovi (npr. v bolnici, reševalca…), ali na upravi podjetja (padec v trgovskem centru), ali pisno občino, cestno podjetje… (v primeru kadar je npr. odgovornost na strani teh organizacij – poškodovan pločnik, nezavarovan jašek…).
• Poslikat  kraj nezgode.
• Si zapisat podatke o pričah oz. očividcih.

Kadar govorimo o avtomobilski odgovornosti moramo v prvi vrsti poznati pojme, kot so na primer obvezno zavarovanje, kasko zavarovanje in ao-plus zavarovanje ter zelena karta.

Odškodnina za negmotno škodo je strogo osebna, zaradi česar zahtevki za povračilo negmotne škode niso podedljivi.

Škodni primer je zavarovanec dolžan prijaviti na zavarovalnici v roku 3 dni od dne, ko zanj izve.

Obvezno zavarovanje velja le na območju RS, razen v primeru doplačila za tujino in v deželah, ki so podpisnice Londonskega sporazuma (zelena karta).

Zavarovanje začne veljati po izteku 24. ure (po polnoči)  od sklenitve pogodbe, preneha pa v izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja.

Je obvezno zavarovanje lastnika motornega vozila, zavaruje se odgovornost lastnika vozila za škodo, ki jo povzroči z njegovo uporabo. Na podlagi obveznega zavarovanja so zavarovani vsi sopotniki v osebnem ali drugem vozilu. Zavarovalnica se v tem primeru obvezuje povrniti (upravičencem) škodo, ki je posledica odškodninskega zahtevka na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi in posesti v polici navedenega  vozila prišlo do:

• Telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti osebe (osebna škoda).
• Uničenja oziroma poškodovanja stvari (stvarna škoda).

V primeru smrti ali hujših telesnih poškodb so družinski člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z oškodovancem upravičeni do odškodnine iz naslova pretrpeli duševnih bolečin. Škoda pogrebnih stroškov, ureditve groba… je sporazumno določena v višini 7x pogrebnine.

Je primer obveznega zavarovanja za tujino, ki ga sklenemo ob sklenitvi pogodbe z zavarovalnico. Enako kot AO le da se je nezgoda pripetila v tujini in zato velja pravo države, v kateri je nastal zavarovalni primer. Razlika je le v tem, da je postopek uveljavljanja odškodnine daljši, saj sodelujeta dve zavarovalnici tuja in korespondenčna zavarovalnica.

Je premoženjsko zavarovanje z elementi osebnega zavarovanja. Voznik vozila, s katerim je bila povzročena škoda nima pravice do odškodnine iz avtomobilske odgovornosti in to vrzel pokriva zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb ali drugače imenovano AO-plus zavarovanje.

Zavarovalnica se zaveže povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči z motornim vozilom, na katerega je vezano tudi zavarovanje. Po novih splošnih pogojih, ki jo jih zavarovalnice sprejele konec leta 2004 se v primeru AO-plus zavarovanja, se iz tega naslova ne izplačuje več denarno nadomestilo za telesne poškodbe mehih tkiv vratnega predela hrbtenice. V primeru oškodovančeve smrti ali hujših telesnih poškodb zaradi škodnega dogodka so družinski člani, ki so živeli v skupnem gospodinjstvu z upravičencem upravičeni do denarnega nadomestila zaradi duševnih bolečin.

Sem spadajo zavarovanje splošne odgovornosti v podjetju, zavarovanje stanovanja…

V prvi vrsti bi se rada osredotočila na upravičenost izplačila odškodnine iz tega naslova. Kot osnova odškodninskega zahtevka ali tožbe mora biti podan pravni temelj, ki ni sporen. Kaj to pomeni? Če se pripeti nezgoda oškodovancu in se mu to ni pripetilo zaradi njegove malomarnosti oziroma po njegovi krivdi, temveč zaradi nekega drugega vzroka (npr.: Poškodba prsta, ker mu je stroj odrezal prst – oškodovanec je uporabljal v času nezgode vsa predpisana zaščitna sredstva in ni mogel preprečiti nezgode. Zakaj? Ker je stroj nevarno sredstvo). V primeru delovnih nezgod se odgovornost določa na podlagi izpolnjenega obrazca prijava nezgode – ER 8 obrazec, mnenju varnostnega inšpektorja, izjav prič in izjave oškodovanca, možno je tudi na podlagi policijskega zapisnika – v primeru, kadar so policijo obvestili o dogodku.

V primerih kadar pride do poškodb na javnih površinah je potrebno najprej določit odgovornost, kar se dokazuje na podlagi samega nastanka poškodbe in se kasneje v papirologije opredeli pod pravnim temeljem. Poškodbe na javnih površinah so sledeče: poškodbe na javnih pločnikih, cestah, stopnicah, bolnicah, šolah…. odgovornost nosijo ali lastniki (občine) ali upravljavci teh površinah. Škodo pa lahko krijejo zavarovalnice, če imajo ta podjetja zavarovano splošno civilno odgovornost. Za dokazovanje odgovornosti potrebuje oškodovanec: policijski zapisnik, izjave prič, poročilo o nastali škodi s strani odgovornih.

V teh primerih nosijo škodo nosijo lastniki upravljavci teh centrov, lahko tudi čistilni servisi. Škodo lahko krije zavarovalnica, a le v primeru, kadar imajo odgovorni zavarovano odgovornost. Za dokazovanje odgovornosti potrebuje oškodovanec: policijski zapisnik, izjave prič, poročilo o nastali škodi s strani odgovornih oziroma prijavo nezgode.

Iz tega naslova niso upravičeni do odškodnine tiste osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu na tem naslovu oziroma so lastniki tega stanovanja ali hiše. Upravičeni so vsi ostali, kar pomeni vsi, ki pridejo na obisk… Iz tega naslova se krije tudi škoda, ki jo povzroči lastnikov pes na lastnikovem ozemlju. Za dokazovanje odgovornosti potrebuje oškodovanec: policijski zapisnik, izjave prič, poročilo o nastali škodi s strani odgovornih oziroma prijavo nezgode.

• Zaradi spornega pravnega temelja.
• Ker ni dovolj dokaznega gradiva.
• Ker se odgovorni pogosto sklicujejo na malomarnost zaposlenih.
• Ker se ne gre pogosto v tožbe v takšnih primerih.

Je vsak nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost, prehodno nesposobnost za delo ali okvaro zdravja, ki  zahteva zdravniško pomoč. To so predvsem: povozitev, trčenje, udarec s predmetom ali ob predmet, udarec električnega toka ali strele, padec, spodrsljaj, strmoglavljenje, ranitev z orožjem, zastrupitev, opekline, mrčesni pik, pretrganje mišic…

Kot nezgoda se ne štejejo: vse nalezljive, navadne in poklicne bolezni; bolezni, ki nastajajo zaradi psihičnih vplivov, kile, infekcije in obolenja, ki nastanejo zaradi alergij, odstop mrežnice, posledice, ki nastanejo zaradi delovanja mamil, posledice medicinskih posegov, patološke spremembe…

Oškodovanec je upravičen iz naslova nezgodnega zavarovanja do izplačila dnevne odškodnine za čas aktivnega zdravljenja (prvi dan se ne šteje) in do invalidnosti, če je do te prišlo, katere pa se določa po tabelah splošnih pogojev zavarovalnice in na podlagi mnenj zdravnikov cenzorjev ali sodno medicinskih izvedencev.

• V primeru, ko je bil povzročitelj telesno poškodovan  in je bil pod vplivom alkohola nad dovoljeno ali če je bil pod vplivom drugih nedovoljenih substanc (narkotikov…), psihoaktivnih zdravil – zavarovalnica ni dolžna izplačati odškodnine oziroma denarnega nadomestila.
• Kadar se ugotovi, da gre za zavarovalniško goljufijo (ni dolžna).
• Škoda, ki je nastala zaradi vozila na športnih prireditvah (dirke) – ni dolžna.
• Če voznik kot oškodovanec in povzročitelj ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja (ni dolžna).
• Če je voznik škodo povzročil namenoma (ni dolžna).
• V primeru, da oškodovanec  sopotnik, pešec, kolesar… in je bil pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo ali nedovoljenih substanc ter psihoaktvivnih zdravil, zavarovalnica ni dolžna poravnati v celoti škode, če se predvideva, da je zaradi tega bila večja možnost za nastanek nezgode (delno upravičen – 30% sokrivde).
• Če je povzročitelj nezgode mladi voznik in nima temu primerne oblike zavarovanja (20% nižja odškodnina).
• V primeru, če oškodovanec ni uporabljal varnostnega pasu, čelade (20-30% nižja odškodnina).
• Kadar je tako določeno po policijskem zapisniku ali pri sodniku za prekrške.

• Kadar je tako dokazano na podlagi zapisnika (prijave poškodbe pri delu, prijave reševalca, mnenja varnostnega inšpektorja…).
• Kadar ni dovolj dokaznega gradiva.
• Kadar nima odgovorna družba zavarovane odgovornosti.
• Kadar je krivda na strani »oškodovanca« (nezgoda iz lastne malomarnosti – nerodno stopil…).
• Kadar oškodovanec ni uporabil predpisanih zaščitnih sredstev, katera mu je nudil delodajalec.

Izvenpravdni del postopka je postopek, kjer se z zavarovalnico pogaja  oškodovanec sam, pooblaščeno odškodninsko podjetje ali pooblaščen odvetnik. Ta postopek pomeni za oškodovance bistveno hitrejšo različico pridobitve odškodnine in tudi nižjo odškodnino kot bi jo dobil sicer v pravdnem postopku. Po končanem izvensodnem postopku ima oškodovanec možnost, da denar sprejme in zadevo zaključi, če  se mu zdi odškodnina primerna ali, da zahteva od zavarovalnice nesporen del (to je tisti del odškodnine, ki ga je stranka pridobila v izvenpravdne postopku) in ima še vedno možnost vložitve odškodninske tožbe za preostali del odškodnine. V primeru, ko se sprejme nesporen del, to pomeni, da niso priznani odvetniški stroški, saj se predvideva, da zadeva še ni zaključena in da sledi še tožba iz tega naslova.

Pravdni del postopka: je postopek pri katerem se vlaga odškodninska tožba na podlagi odškodninskega zahtevka na pristojnem sodišču zoper zavarovalnico, ker ni ponudila primernega in pravičnega denarnega nadomestila oz. odškodnine. Sodišče postavi nevtralnega   sodno medicinskega izvedenca,  kateri pregleda oškodovanca in njegovo medicinsko dokumentacijo ter na podlagi tega ugotovi njegovo zdravstveno stanje in trajne posledice. Ta postopek lahko traja tudi več let, zaradi preobremenjenosti slovenskih sodišč. Obvezno je predhodno plačilo sodne takse ( višina le te je odvisna od višine tožbenega zahtevka, saj le-ta znaša 1% vrednosti tožbenega zahtevka) in izdelave mnenja izvedenca sodno medicinske stroke (500,00 do 1.000,00 EUR), po potrebi pa tudi izdelava menja izvedenca cestno prometne stroke.

• Zavarovanec oziroma oškodovanec je dolžan obvestiti zavarovatelja o zavarovalnem primeru najpozneje v treh dneh od dne, ko je zanj izvedel.
• Takoj mora storiti vse, kar je v njegovi moči, za odstranitev in zmanjšanje škode, da se poškodovani predmet ne izpostavlja dodatnim poškodbam in da se pri tem ravna po navodilih, ki mu jih daje zavarovatelj.
• V vseh primerih, predvidenih s predpisi, te prijaviti policiji.
• Zavarovanec mora po svojih najboljših močeh pomagati zavarovatelju pri razjasnitvi vprašanja odgovornosti. Posredovati mora resnične in izčrpne podatke o poteku nezgode in njenih okoliščinah.
• Poškodovane in uničene stvari mora hraniti nespremenjene do ogleda zavarovalnice.
• Zavarovanec je dolžan zavarovatelju posredovati vse podatke s katerimi razpolaga in ki so potrebni za ugotavljanje vzrokov, obsega in višine škode ter je dolžan sodelovati pri razjasnitvi nastanka zavarovalnega primera, takoj po zavarovalnem primeru skupaj z oškodovancem sestaviti in podpisati Evropsko poročilo.
• Dopustiti preizkus alkoholiziranosti ali vpliva mamil.
• Obvestiti o prometni nesreči policijo ter počakati na prihod policije, ki bo opravila ogled. Če je poškodovanim osebam potrebna zdravniška pomoč, mora takoj obvestiti najbližjo reševalno postajo.
• Če je proti zavarovancu ali osebi za katero odgovarja zavarovanec, uveden kazenski ali upravni postopek, je zavarovanec dolžan o tem obvestiti zavarovatelja, četudi je zavarovalni primer že prijavil zavarovatelju.
• Pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti za škodo zaradi telesnih poškodb takoj obiskati ali poklicati zdravnika in se ravnati po njegovih napotkih, po končanem zdravljenju pa zavarovalnici predložiti zdravstveno dokumentacijo o poteku zdravljenja, trajnih posledicah in morebitnih telesnih hibah in boleznih.
• Zavarovanec z dnem, ko začne veljati zavarovalna pogodba, pooblašča zavarovatelja, da lahko izbira, obdeluje, shranjuje in posreduje njegove podatke, ki se nanašajo na sklenjeno zavarovanje, zavarovanec mora vodenje pravde zaupati zavarovatelju in dati pravno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovatelj.

Postopek za prijavo zavarovalnega primera je predpisan v Zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR) in sicer v poglavju, ki se nanaša na Zavarovanje.

Zavarovanec je dolžan postopati v skladu s predpisanimi, dogovorjenimi in vsemi drugimi ukrepi, ki so potrebni zato, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera, če pa le ta nastane, pa mora ukreniti vse, kar je v njegovih močeh, da omeji škodljive posledice. (926. člen)

Določilo o dolžnosti obvestitve o nastanku zavarovalnega primera s strani zavarovalca (sklenitelja zavarovanja) je kogentne narave in ne velja za življenjska zavarovanja. V skladu z njim je zavarovalec dolžan zavarovalni primer prijaviti najpozneje v treh dneh od dneva, ko je izvedel zanj. Rok za prijavo zavarovalnega primera je z zavarovalno pogodbo dovoljeno spreminjati, vendar samo v korist zavarovanca. Sankcija za neizpolnitev prijavne obveznosti je povrnitev škode zavarovalnici, ki bi ji zaradi prepozne prijave nastala. (917. člen)

Kratek povzetek dolžnosti postopanja zavarovalca in zavarovanca ob nastopu zavarovalnega primera na osnovi katerega se zahteva izplačilo odškodnine ali zavarovalnine v skladu z zakonom in ustreznimi zavarovalnimi pogoji:

• Sprejeti in izvesti vse potrebne ukrepe, ki so v njegovi moči, da omeji posledice zavarovalnega primera, pri tem pa je dolžan upoštevati navodila predstavnika zavarovatelja.
• Obvestiti zavarovatelja o nastopu zavarovalnega primera najkasneje v roku treh dni od nastanka oziroma odkar je zanj izvedel.
• Čim prej, najkasneje pa v roku treh dni dodatno pisno potrditi ustno, telefonsko, s faksom, brzojavno ali na kakšen drug način podano prijavo.
• V vseh primerih, ki jih predvidevajo predpisi in zavarovalni pogoji, te takoj prijaviti pristojni policijski postaji in navesti, katere stvari so bile uničene oziroma poškodovane ob nastanku zavarovalnega primera.
• Takoj po nastanku zavarovalnega primera, najkasneje pa ko okoliščine to dopuščajo, predložiti zavarovatelju seznam poškodovanih, uničenih oz. izginulih stvari s približno oceno njihove vrednosti.
• Do prihoda predstavnika zavarovatelja na kraj nastanka zavarovalnega primera ne spreminjati položaja poškodovanih oz. uničenih stvari, razen če je sprememba potrebna zaradi preprečitve povečanja posledic zavarovalnega primera oz. njihovega zmanjšanja škode ali če je to v javnem interesu oz. je to potrebno zaradi nadaljevanja proizvodnje oz. dejavnosti.

Zavarovanec je dolžan predstavniku zavarovatelja nuditi vse podatke ter dokaze, potrebne za ugotavljanje vzroka nastanka zavarovalnega primera ter obsega in višine škode, ki je posledica le-tega. Zavarovatelj lahko od zavarovanca zahteva, da pridobi še druge podatke in dokaze, če so ti nujno potrebni in upravičeni za ugotavljanje vzroka nastanka zavarovalnega primera ter obsega in višine škode.

Pomembno:

Škodni primer je zavarovanec dolžan prijaviti na zavarovalnici v roku 3 dni od dne, ko zanj izve.

Vse izhaja iz novega zakona Obligacijski zakonik(OZ-UPB1). Ur.l. RS, št. 97/2007, zato so zavarovalnice morale spremeniti Splošne in posebne pogoje.