trillium canada goose sale canada goose kensington down parka womens review canada goose original site canada goose style 4565m canada goose uk store

Akvizitor d.o.o. - Pokojninska zavarovanja
     domov      kontakt      kazalo strani     

Pokojninska zavarovanja


UVOD

 

Po drugi svetovni vojni so se Slovenci upokojevali zelo zgodaj: stari okrog 50 let in z manj kot tridesetimi leti dela. To so jim omogočale številne bonifikacije, različni privilegiji in veliko večja možnost predčasnega upokojevanja. Zgodnje upokojevanje je imelo za posledico, da so upokojenci uživali pokojnino od 30 do 35 let, to je navadno dalj časa, kot so bili zaposleni. Tak sistem pa je že v 80.letih začel kazati na številne probleme, ki so v vedno ostrejši obliki zahtevali temeljite reforme. Če bi se to zgodnje upokojevanje nadaljevalo, bi v prihodnosti kaj kmalu zmanjkalo denarja za pokojnine, kar bi povzročilo hude socialne probleme v državi.


V Sloveniji živi že skoraj 460 tisoč upokojencev in upokojenk. Približno 260 tisoč ljudi pa je starejših od 65 let.
Pričakovati je, da bo pravi razmah upokojitev nastopil v prihodnjih desetih letih, ko se bodo začele množično upokojevati številčno močne povojne generacije.


Zaradi tega je slovenska vlada v letu 2000 nujno morala sprejeti pokojninsko reformo, ki je močno zaostrila pogoje za upokojevanje. Sicer pa se prebivalstvo vseh razvitih držav stara in tudi tam se srečujejo s podobnimi težavami kot v Sloveniji. Skoraj povsod število upokojencev narašča. V naši državi zavzemajo že skoraj četrtino prebivalstva. Že letos je delež šolajočih se otrok (teh je okoli 21 odstotkov slovenskega prebivalstva) manjši kot delež upokojencev. Delež aktivnega prebivalstva v Sloveniji pa obsega le nekaj več kot 53 odstotkov.


Veliko zaposlenih pa si še kar naprej želi čim prej v pokoj. Razlogi za to so ekonomski in psihološki. Upokojitev naj bi jim zagotovila socialno zaščito in brezskrbnejšo prihodnost za čas zmanjšane delazmožnosti.


Razmerje med aktivnim delom prebivalstva in upokojenci se nenehno slabša

Leto

Razmerje

Razmerje

zavarovanci/upokojenci

upokojenci/zavarovanci

 

2000

1000 : 592

1:1,68

1999

1000 : 589

1:1,69

1998

1000 : 597

1:1,67

1997

1000 : 590

1:1,69

1996

1000 : 604

1:1,65

1995

1000 : 595

1:1,67

1994

1000 : 588

1:1,69

1993

1000 : 577

1:1,73

1992

1000 : 580

1:1,72

1991

1000 : 512

1:1,95

1990

1000 : 465

1:2,15

1989

1000 : 404

1:2,47

1988

1000 : 383

1:2,60

1987

1000 : 361

1:2,77

Novosti v novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju


Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prinaša mnogo pomembnih novosti praktično v vseh delih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Nanašajo se tako na pogoje za pridobitev pravic, odmero le-teh, pridobitev in uživanje kot tudi na področje odmere in pobiranja prispevkov ter zagotavljanja možnosti različnih oblik zavarovanja v okviru sheme obveznih in prostovoljnih pokojninskih in invalidskih zavarovanj.

 
Razmerje med aktivnim in pasivnim delom prebivalstva, torej med zavarovanci in upokojenci, se vse bolj nagiba na stran upokojencev. Za zagotovitev enake ravni pokojnin, bi bilo treba bistveno zvišati prispevne stopnje ali pa davke, ker bi bila obveznost države do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz leta v leto višja. Oboje bi seveda pomenilo povečanje bremena za sedanjo in bodočo aktivno generacijo, kar bi bilo krivično. Zato je prav, da je bila lani sprejeta reforma, v okviru katere se bremena enakomerno porazdeljujejo med sedanje upokojence ter med sedanje in prihodnje zavarovance.


Starostna pokojnina


Tudi po novem pokojninskem zakonu sta pogoja za pridobitev starostne pokojnine dva:

 

  • treba je dopolniti določeno starost in 
  • imeti dovolj let pokojninske dobe.

 

Še vedno obstajajo tri različne možnosti za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V primerjavi s prejšnjo ureditvijo ostajajo za moške enaki pogoji, za ženske pa se spreminjajo. V prehodnem obdobju bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine v vseh treh primerih za ženske prav vsako leto veljala drugačna starost, v enem primeru pa tudi različno dolga pokojninska doba. Sicer pa bo starostno pokojnino mogoče uveljaviti tudi pri nižji starosti. Na znižanje starosti bo v vseh treh primerih za oba starša lahko vplivala skrb za otroke v predpisanem obdobju, samo za ženske pa tudi vstop v obvezno zavarovanje pred 18. letom starosti.

 

Moški lahko pridobi pravico do starostne pokojnine pri: 

 

  • 58 letih, če ima 40 let pokojninske dobe ali 
  • 63 letih, če ima vsaj 20 ali več let pokojninske dobe ali 
  • 65 letih, če ima vsaj 15 let zavarovalne dobe.

 

Ženska pa lahko po novem pridobi pravico do starostne pokojnine pri: 

 

  • starosti 58 let in 38 letih pokojninske dobe (v tem primeru se ženskam starost povečuje s 53 na 58 let, torej za 5 let; pokojninska doba pa s 35 na 38 let, torej za 3 leta) 
  • starosti 61 let in vsaj 20 letih (ali več) pokojninske dobe (v tem primeru se poveča le starost, in sicer z 58 na 61 let, torej za 3 leta) 
  • starosti 63 let in najmanj 15 letih zavarovalne dobe (tudi v tem primeru se poveča le starost s 60 na 63 let)

 

Minimalni pogoji za pridobitev starostne pokojnine


Novi zakonski pogoji za pridobitev starostne pokojnine bodo (tako starost kot pokojninska doba) uveljavljeni postopoma.

 
V vmesnem oziroma prehodnem obdobju za pridobitev pravice do starostne pokojnine bo prav vsako leto veljala drugačna starost, oziroma v prehodnem obdobju tudi različno dolga pokojninska doba.


Nova najnižja starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine za ženske (58 let) bo začela veljati leta 2014, nova pokojninska doba, ki jo bo treba izpolnjevati pri tej starosti (38 let), pa leta 2013.


Nova potrebna starost za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri pokojninski dobi najmanj 20 let bo začela veljati leta 2008.

 
Znižanje starosti zaradi otrok


Do znižanja starostne dobe zaradi otrok sta upravičena tako oče kot mati. O tem se morata sporazumno dogovoriti. V prehodnem obdobju do leta 2015 se bo starost vsako leto zniževala za 0,5 meseca za 1 otroka, za 1,25 meseca za dva otroka in za 2,25 meseca za tri otroke. Po letu 2015 se bo starostna meja znižala za enega otroka za 8 mesecev, za dva otroka 20 mesecev in za tri otroke 36 mesecev.


Delo pred 18 letom


Ženskam, ki so se vključile v obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, se bo starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine oziroma polna starost v prehodnem obdobju zniževala tako, da se bo vsako leto zavarovanja v tem času znižala.


V času trajanja prehodnega obdobja do 2013 se starostna meja na tej podlagi ne bo smela znižati pod 53 let starosti, po izteku pa pod 55 let starosti.

 
Zavarovanka oziroma zavarovanec v prehodnem obdobju ne moreta pridobiti pravice do starostne pokojnine pred dopolnitvijo 53 let starosti (ženska) oziroma 58 let (moški), razen če sta delala tam, kjer se je zavarovalna doba štela s povečanjem (npr. v policiji, rudarstvu).


Državna pokojnina


Državna pokojnina je novost nove pokojninske zakonodaje. Pridobile jo bodo lahko le osebe, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji in so že dopolnile 65 let, in to ne glede na to, če niso bile nikoli zaposlene ali samo nekaj let. Poleg tega bodo morale izpolnjevati še druge pogoje. Tudi ta pravica se bo začela uveljavljati postopoma. Državna pokojnina znaša 33,3 odstotka najnižje pokojninske osnove.


Pravico do državne pokojnine bodo imele osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji pod pogojem, da:

 

  • nimajo pravice do pokojnine po slovenskih predpisih (sploh niso bile zaposlene, niso bile zaposlene več kot 15 let), pa tudi ne prejemajo pokojnine iz tujega javnega pokojninskega sistema; 
  • njihovi lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za varstveni dodatek, 
  • imajo 65 let in več ter so med 15. in 65. letom starosti živele najmanj 30 let v Sloveniji.

 

Državna pokojnina znaša 33,3 odstotka najnižje pokojninske osnove


Državno pokojnino bo mogoče dobiti (ob izpolnitvi štirih pogojev) šele leta 2001, ko bodo zanjo lahko zaprosili tisti, ki bodo v tem letu dopolnili 70 let. V naslednjem letu bodo postali upravičenci tisti, ki so dopolniti 69 let, leta 2003 - 68 let, 2004 - 67, 2005 - 66 in od leta 2006 dalje 65 let. Od 1. januarja 2001 (pa tudi v prehodnem obdobju od leta 2000 do leta 2005) lahko izjemoma za državno pokojnino še zaprosijo osebe, stare 65 let ali več, ki izpolnjujejo tudi pogoje za pridobitev denarne pomoči kot edinega vira preživljanja, določene v predpisih o socialnem varstvu.


Več delovnih let a manjše pokojnine


Novi pokojninski zakon je prinesel nižje pokojnine. Ženske bodo za 38, moški pa za 40 let dela prejeli (brez odbitkov) le 72,5 odstotno pokojninsko osnovo. To pomeni za 14,71 odstotka manj kot v prejšnjem sistemu, kjer je polna pokojnina znašala 85 odstotkov od 10 strnjenih delovnih let (po novem 18 zaporednih in revaloriziranih let). Res pa je, da bo pokojnina v takšnem odstotku (72,5) prvič odmerjena šele po 25 letih za moške oziroma po 23 letih za ženske. V prehodnem obdobju bo namreč veljala kombinirana odmera starostne pokojnine, in sicer za vse tiste, ki so imeli do 31.12. leta 1999 več kot 15 let pokojninske oziroma zavarovalne dobe.


Ženske se bodo lahko od leta 2000 upokojile na tri načine:

 

  • imeti bodo morale 53 let in 4 mesece ter 35 let pokojninske dobe 
  • stare bodo morale biti 58 let in 4 mesece in imeti vsaj 20 (ali več) let pokojninske dobe; 
  • imeti bodo morale 60 let in 4 mesece ter vsaj 15 let zavarovalne dobe.

 

Moški bodo šli od leta 2000 lahko v pokoj, če bodo imeli: 

 

  • 58 let in 40 let pokojninske dobe; 
  • pri 63 letih, če bodo imeli vsaj 20 ali več let pokojninske dobe; 
  • pri 65 letih, če bodo imeli vsaj 15 let zavarovalne dobe.

 

Najnižja starost za pridobitev pokojnine je za oba spola enaka


Po novem je predpisana najnižja starost za oba spola enaka: 58 let. Razlika med spoloma bo ostala le še v potrebni pokojninski dobi. Moški mora tako kot do zdaj dopolniti 40, ženska pa 38 let pokojninske dobe, 3 več kot po starem sistemu.


Moški lahko pridobi pravico do starostne pokojnine: 

 

  • pri 58. letih, če ima 40 let pokojninske dobe; 
  • pri 63 letih, če ima vsaj 20 in več let pokojninske dobe; 
  • pri 65 letih, če ima vsaj 15 let zavarovalne dobe.

 

Ženska lahko po novem pridobi pravico do starostne pokojnine: 

 

  • pri 58 letih in 38 letih pokojninske dobe; 
  • pri 61 letih in vsaj 20 (ali več) letih pokojninske dobe; 
  • pri 63 letih in vsaj 15 letih zavarovalne dobe.

 

Vendar bo prehod postopen. Tako starost kot tudi dolžina pokojninske dobe se bosta dvigovali postopoma.

 
Po novem zakonu bo pomembno vlogo pri pridobitvi pravice do starostne pokojnine pri minimalni starosti (58 let) odigrala tako imenovana polna starost, ki je doslej nismo poznali.


Polna starost za ženske znaša 61, za moške pa 63 let.


Če ne bomo dosegli polne starosti, ampak vsaj najnižjo, čeprav bomo imeli dovolj pokojninske dobe (40, 38 let), bomo prejemali nižjo pokojnino.


Po starem sistemu se je odmerila pokojnina takole:


Ženske so za: 

 

  • prvih 15 let dela dobile 40 odstotkov pokojnine 
  • od 15 do 20 delovnih let vsako leto 3 odstotke več; 
  • od 20 do dopolnjenih 35 let 2 odstotka na leto, a največ 85 odstotkov.

 

Moški pa so dobili za: 

 

  • prvih 15 let 35 odstotkov; 
  • za vsako nadaljnje leto do dopolnjenih 40 let pa 2 odstotka na leto, a skupaj največ 85 odstotkov.

 

Po prejšnjem sistemu je pokojnina za polno delovno dobo in predpisano starost obsegala 85 odstotkov 10-letnega zaporedja najboljšega povprečja plač v preteklosti, seveda revaloriziranih, po novem pa bo za osnovo vzeto 18 zaporednih let.


Tudi tu bo prehod postopen. Leta 2000 bo za osnovo še vedno vzeto 10 zaporednih let, nato pa vsako koledarsko leto eno leto več.


V prehodnem obdobju bo v veljavi kombinirani sistem


Odstotek za odmero starostne pokojnine zavarovanca ali zavarovanke, ki je del dobe dopolnil v zavarovanju po prejšnjih predpisih, del jih bo pa po novih, bo sestavljen iz dveh delov:

 

  • iz odstotkov, ki so bili uporabljeni za odmero pokojnine po prejšnjih predpisih, 
  • iz odstotkov po novem pokojninskem zakonu.

 

Vsem, ki so imeli do 31.12.1999 manj kot 15 let zavarovalne dobe, bo pokojnina odmerjena samo po novem.

 

Minimalna starost


V novem zakonu ni obvezno, da nekdo dela do svojega 61. (ženske) oziroma 63. leta (moški). V pokoj bodo lahko šli že prej, vendar ne pred minimalno starostjo (za moške in ženske 58 let) in predpisano minimalno pokojninsko dobo.


Če se bo nekdo hotel upokojiti pred polno starostjo, bo to lahko storil, a le če bo imel 38 oziroma 40 let pokojninske dobe.


Odbitki bodo znašali od 0,1 do 0,3 odstotka za vsak mesec manjkajoče starosti do polne. Višina zmanjšanja pokojnine je za vsak mesec manjkajoče starosti drugačna, odvisna od starosti ob upokojitvi. S približevanjem polni starosti se znižuje. Za 60 mesecev je odbitek 18-odstotni, za 59 mesecev 17,7 odstotni, itd.


Pribitki pri starostni dobi


V primeru,da bodo moški delali čez 63., ženske pa čez 61. leto zakon predvideva dodatke pri pokojnini. Navedena starost je mišljena absolutno, torej velja takoj.


Če bomo kljub izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine odložili upokojitev po navedeni starosti, bomo deležni povečevanju pokojnine za vsak mesec odložene upokojitve.

 

  • za ženske do 62. in za moške do 64.leta znaša povečanje 0,3 odstotka vsak mesec. 
  • za ženske od 62. do 63. leta oziroma za moške od 64. do 65. leta 0,2 odstotka na mesec. 
  • za ženske od 63. do 64. leta in za moške od 65. do 66. leta 0,1 odstotka vsak mesec.

 

Največje možno povečanje znaša 7,2 odstotka. Tudi pribitki so trajni.


Pribitki na pokojninsko dobo


Stimulirana oziroma nagrajena pa je po zakonu tudi odložitev upokojitve, če smo pri 58 letih dopolnili 40 oziroma 38 let delovne dobe. V tem primeru se vsako leto daljše delovne dobe vrednoti bolj, kot je sicer predpisano (1,5 odstotka letno).


Tako bodo za 41 let (moški) in 39 let (ženska) imeli višjo pokojnino za 3 %, za 42 oziroma 39 let 2,6% in tako naprej.


Če znaša daljša delovna doba manj kot eno leto, vendar pa vsaj šest mesecev, se pri odmeri starostne pokojnine vrednoti v polovični vrednosti.
Pribitki pa se priznavajo le do 61. leta starosti pri ženskah in 63. leta pri moških. Po tej starosti je vrednotenje nespremenjeno (1,5 odstotka na leto).


Pokojninska osnova


Tudi na področju oblikovanja pokojninske osnove in odmere starostne pokojnine se uvajajo pomembne novosti. Tako bo po novem pokojninsko osnovo namesto 10-letnega predstavljalo 18-letno najugodnejše zaporedje povprečnih plač, oziroma zavarovalnih osnov od leta 1970 dalje. Novost bo uvedena postopno, tako da v letu 2000 osnovo še vedno predstavljalo 10-letno povprečje, od leta 2001 pa se bo to obdobje podaljševalo za eno leto v vsakem koledarskem letu, tako da bo leta 2018 znašalo 18 let.


Odmerni odstotki za odmero pokojnine od pokojninske osnove znašajo po novem za 15 let pokojninske dobe pri moškem 35 odstotkov in ženski 38 odstotkov ter se za vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe povečujejo za 1,5 odstotka. Lestvica za odmero starostne pokojnine je po novem navzgor "odprta" in ne več limitirana s 85 odstotki pokojninske osnove.


Vendar bodo imeli v prehodnem obdobju vsi zavarovanci, ki so v starem sistemu dopolnili 15 ali več let pokojninske dobe, za ta obdobja zagotovljeno odmero po starem.


Pomembna novost v sistemu odmere starostne pokojnine je uvedba instituta "polne starosti", ki znaša za moške 63 in za ženske 61 let. Šele z dopolnitvijo te starosti, je zavarovanemu zagotovljena odmera pokojnine zgolj glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Če te starosti ne dosegajo, bodo deležni odbitka pokojnine oziroma "malusa" za vsak manjkajoči mesec starosti do polne. Tudi polna starost bo uveljavljena postopno in dosega polno mejo pri moških v letu 2009 in ženskah v letu 2023. Zavarovancu, ki bo dopolnil starost 58 let in 40 let delovne dobe (moški) oziroma 38 let (ženske), se bo postopoma odmerila zgolj v odvisnosti od dopolnjene pokojninske dobe brez dodatnega zmanjševanja zaradi nedoseganja polne starosti. Izjemo od načela omogoča institut delovne dobe, ki ga zakon na novo uvaja in pomeni čas dejanskega zavarovanja brez obdobij dokupa študija in vojaškega roka oziroma dodane dobe.


Najnižja in najvišja pokojninska osnova


Tudi novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju omejuje višino pokojnin, in to navzdol in navzgor.


Znesek najnižje pokojninske osnove za polno delovno dobo je v bistvu varovalne narave. Pokojnino, izračunano od te osnove, prejemajo tisti, ki bi imeli nižjo pokojnino, če bi za odmero vzeli pokojninsko osnovo, izračunano na podlagi povprečja njihovih plač. Takšne pokojnine prejemajo predvsem tisti, ki so dolga leta delali na slabo plačanih delovnih mestih. Na ta način dobijo višji znesek pokojnine. Od 1. januarja 2000 je znaša najnižja pokojninska osnova 73.410,83 tolarja. Višina pokojnine pa je seveda odvisna od dopolnjene pokojninske dobe. Za 40 oziroma 38 let pokojninske dobe je najnižja pokojnina znašala leta 2000 62.399 tolarja, za krajšo dobo pa ustrezno manj.


Najvišja pokojninska osnova je štirikrat višja od najnižje pokojninske osnove.


To je manj kot po prejšnjih predpisih.


Dokler ne bo doseženo zahtevano razmerje, ostaja v veljavi najvišja pokojninska osnova iz decembra 1999, določena še po prejšnjem zakonu. Takrat je znašala 338.652,39 tolarja. Višina pokojnine posameznika pa je seveda spet odvisna od dopolnjene pokojninske dobe.


Pokojnine, ki so bile že odmerjene od te osnove, se ne bodo smele spremeniti, dokler se ne bo spremenila višina najvišje pokojninske osnove. Postopno bodo zadržane tudi tiste pokojnine, ki bodo s povečanji v prihodnje dosegle znesek najvišje pokojnine Septembra 2000 je 461 upokojencev in upokojenk prejemalo pokojnino, ki jim je bila odmerjena od najvišje pokojninske osnove.


Pokojninska doba


Zelo pomembno je pravilo, da se bodo ob obnovitvi že pridobljenih obdobij v pokojninsko oziroma zavarovalno dobo vštevala le obdobja, za katera bodo obračunani oziroma plačani prispevki. Predvsem na novo se uvaja institut dodane dobe, po katerem se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine štejejo tudi leta študija in služenja vojaškega roka brez plačila prispevka za ta obdobja. V dodano dobo se šteje tudi četrtina obdobja obveznega dodatnega zavarovanja kot nadomestila za beneficirano delovno dobo.


Pomembna novost je tudi t.i. prišteta doba, ki v invalidskem zavarovanju nadomešča dosedanji dodatek za invalidnost. Razširjena je tudi možnost dokupa pokojninske dobe za obdobja, ko je bil zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve, in za čas, ki ga je prebil zunaj zavarovanja zaradi nege in varstva otroka, mlajšega od treh let.


Posebna doba


Je v večini primerov čas zunaj zavarovanja, ki se po zakonu upošteva praviloma tako za izpolnitev pogojev za pridobitev kot tudi za odmero pokojnine
Zavarovalna doba


Ustreza času trajanja delovnega razmerja oziroma opravljanja določene samostojne dejavnosti, pa tudi obdobjem v katerem oseba ni delala. Ta čas pa se ji šteje tako za izpolnitev pogojev za pridobitev kot tudi za odmero pokojnine. V zavarovalno dobo pa se šteje tudi vsa dokupljena doba.


Delovna doba


Delovna doba je po novem zakonu okrnjena zavarovalna doba, v katero niso všteta dokupljena leta študija, služenje vojaškega roka in dodana doba.


Dodana doba


Dodana doba skupaj z drugo pokojninsko dobo lahko vpliva zgolj in samo na izpolnitev potrebne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Dodana doba ni izenačena z zavarovalno dobo, kar pomeni, da na višino starostne pokojnine ne vpliva.


V dodano dobo se štejejo:

 

  • leta zaključenega študija v dodiplomskem in podiplomskem šolanju; 
  • dejanski čas obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, razen če niso ta obdobja že všteta v pokojninsko dobo; 
  • čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba, razen če niso ta obdobja že všteta v pokojninsko dobo;

 

Čas zaključenega študija se upošteva v dejanskem trajanju, vendar se šteje največ toliko let, kolikor jih je potrebnih za pridobitev diplome v skladu z akti akademije, fakultete, višje oziroma visoke šole. Pri štetju časa šolanja se upoštevajo obdobja od prvega dne v mesecu, v katerem se študijsko obdobje prične (akademsko leto, semester), do zadnjega dne v zadnjem mesecu študijskega obdobja, razen če niso ta obdobja že upoštevana v pokojninsko dobo. Obdobje študija na tujih akademijah, fakultetah, višjih ali visokih šolah se upošteva pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice, če je bila v tujini pridobljena diploma nostrificirana ali če je obdobje študija v tujini priznano kot del študija na katerikoli od višjih ali visokih šol ali na univerzi v Republiki Sloveniji.


Zavarovancu, ki je bil vključen v obvezno dodatno zavarovanje po določbah novega zakona, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine k dejanski zavarovalni dobi doda četrtina obdobja, v katerem je bil v obveznem dodatnem zavarovanju.


Zavarovalna doba se šteje v koledarskih letih, mesecih in dnevih, pri tem se 30 dni šteje kot en mesec, 12 mesecev pa kot eno leto.


Ista obdobja se štejejo v zavarovalno dobo le enkrat, razen v primerih, določenih z novim zakonom. Pokojninska doba se upošteva na podlagi podatkov nosilca obveznega zavarovanja.


Pred novim pokojninskim zakonom smo si morali, če smo menili, da nam bo v prihodnosti manjkala pokojninska doba, vojaščino in študij kupiti. Po novem tega ni treba. Vojska in študij se vsakomur, ki to želi, prišteje kot dodana doba k pokojninski. Dodana doba pa na višino odmere pokojnine ne vpliva, dokupljena pa. Dodano dobo si lahko tudi dokupite, če želite ter bi radi šli prej v pokoj brez odbitkov (malusov) in ob potni starosti. Če študij dokupimo, se nam šteje takoj in v celoti, drugače pa se vsaj v prehodnem obdobju le počasi (in ne v celoti) dodaja k pokojninski dobi.


Dokup pokojninske dobe


Kdo si lahko dokupi pokojninsko dobo?


Presežni delavec oziroma zavarovanec, katerega delo ni več potrebno zaradi nujnih operativnih razlogov ali mu je prenehalo delovno razmerje po predpisih o prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji. A še temu se največ 5 let zavarovalne dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine dokupi le v primeru, če:

 

  • je dopolnil 35 let pokojninske dobe (moški) ali 33 let pokojninske dobe (ženske) in že 58 let starosti ali 
  • je dopolnil 63 let starosti (moški) ali 61 let starosti (ženska) in 15 let pokojninske dobe ali 
  • je dopolnil 65 let starosti (moški) ali 63 let starosti (ženske) in 10 let zavarovalne dobe ali 
  • je zavarovanec, pri katerem je ugotovljena invalidnost in nima zavarovalne dobe, potrebne za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Možen je tudi dokup za ugodnejšo odmero pokojnine.

 

Do 5 let zavarovalne dobe lahko dokupi tudi zavarovanec, ki je že izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, oziroma uživalec pokojnine.
Po novem lahko zavarovanec ob upokojitvi pred dopolnitvijo polne starosti vplača denarni znesek v višini kapitaliziranih odbitkov zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti in s tem pridobi pravico, da se mu pokojnina izplačuje brez navedenih odbitkov. V kolektivni pogodbi med delodajalci in sindikati pa se lahko določi, da v primerih, ko obstaja skupni interes delavca in delodajalca za upokojitev delavcev na določenih delovnih mestih (težaško delo, stalno nočno delo, več izmensko delo in podobno). Dokup plača delodajalec. Zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine se, če plača prispevke za obvezno zavarovanje, upošteva v zavarovalno dobo za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine:

 

  • čas, ko je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba, 
  • čas, ki ga je prebil zunaj zavarovanja zaradi nege in varstva otroka, mlajšega od 3 let,če v tem času ni bil vključen v obvezno zavarovanje 
  • čas zaključnega dodiplomskega in podiplomskega študija 
  • čas služenja vojaškega roka, če v tem času ni bil v obveznem zavarovanju

 

Če je vaš študij trajal 5 let, vi pa ste diplomirali v 4 letih, si lahko štejete v pokojnino le 4 leta študija, oziroma samo toliko kolikor je trajal študij.


Prišteta pokojninska doba na podlagi invalidnosti.


To je fiktivna pokojninska doba,ki se upošteva zavarovancu pri odmeri pravic, če na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil starosti 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska).


Če je invalidnost nastopila po dopolnjenem 58. letu starosti, zajema prišteta doba eno polovico obdobja med datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska), in datumom nastanka invalidnosti.


Dolžina obdobja, ki se upošteva za določitev prištete dobe, se računa v letih in mesecih. Obdobje, daljše od 15 dni, se šteje kot en mesec. Zavarovalni dobi zavarovancev, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani kot zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70 odstotkov, vojaški invalidi od I. do VI. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI. skupine, slepi, gluhi, oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo ter ekstrapiramidnimi obolenji, se za pridobitev in odmero pravic prišteje ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja.


Vdovska pokojnina


Zakon uvaja novost v sistemu zagotavljanja pravic za primer zavarovančeve smrti, to je vdovsko pokojnino. V bistvu gre pri tem za vsebinsko ohranjanje dela družinske pokojnine, ki je odpadla na zakonca umrlega zavarovanca, in sicer pod spremenjenim imenom in pogoji. Starostni pogoj za pridobitev te pravice je namreč izenačen za oba spola na 53 let, s tem, da se za ženske povečuje za 3 leta, za moške pa znižuje za 2 leti, oboje v določenem prehodnem obdobju.


Družinska pokojnina


Po smrti zavarovanca pridobijo pravico do družinske pokojnine:

 

  • otroci (zakonski ali nezakonski ter posvojenci), 
  • pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal, 
  • starši (oče in mati, očim in mačeha) in posvojitelji, ki jih je zavarovanec preživljal, 
  • bratje in sestre, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti in nimajo lastnih sredstev za preživljanje.

 

Otrok ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
Pravico do družinske pokojnine ima tudi otrok, ki je po dopolnjenem 15. letu starosti prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje, in sicer najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti.


Otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo (do starosti, do katere mu je zagotovljena pravica do družinske pokojnine oziroma do konca šolanja), ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.


Otrok vsako leto dokazuje šolanje s potrdilom šole.


Otrok, ki v letu izgube starša ne izpolni pogojev za vpis v višji letnik šolanja, ima pravico do družinske pokojnine do konca naslednjega šolskega leta. Če šolanje prekine zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, pridobi oziroma obdrži pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo ter prekinitvijo zaradi nosečnosti ali poroda do dopolnjenega 26. leta starosti, pa tudi dlje, vendar največ toliko časa, kolikor ga je zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda izgubil pri šolanju, če je šolanje nadaljeval pred dopolnjenim 26. letom starosti.


Če je prekinil šolanje zaradi služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, ima, če se šola, pravico do družinske pokojnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, vendar največ toliko časa, za kolikor je prekinil šolanje zaradi služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije.


Družinska pokojnina se odmeri od osnove, določene za odmero družinske pokojnine v odstotku, katerega višina je odvisna od števila družinskih članov.
Če imajo pravico do družinske pokojnine samo ožji družinski člani (otroci, posvojenci) ali samo širši družinski člani (pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, bratje in sestre, starši in posvojitelji), se družinska pokojnina odmeri v naslednji višini:

 

  • za 1 člana 70, 
  • za 2 člana 80, 
  • za 3 člane 90, 
  • za 4 ali več članov pa 100 odstotkov

 

Otrokom, ki izgubijo oba roditelja, ki sta oba zavarovanca, pripada poleg družinske pokojnine po enem roditelju tudi 30 odstotkov od osnove za odmero družinske pokojnine po drugem, vendar skupno največ 100 odstotkov osnove za odmero družinske pokojnine po drugem roditelju.


Če prejemajo pokojnino otroci in vdova, se vdova šteje za ožjega družinskega člana.